Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul je napovedala obsežen zakonodajni paket, katerega namen je zaščititi otroke pred spletnimi plenilci, goljufi in škodljivimi klepetalnimi roboti z umetno inteligenco. Predlogi vključujejo obvezno onemogočanje funkcij spremljevalcev z umetno inteligenco na družbenih omrežjih, igralnih platformah in v aplikacijah za sporočanje za mladoletne osebe. Poleg tega načrt uvaja privzeto nastavitev zasebnosti za mlajše uporabnike, strožje preverjanje starosti in možnost, da starši omejijo finančne transakcije svojih otrok na spletu. Ob varnostnih ukrepih guvernerka predlaga tudi širitev programa za prvo pomoč na področju duševnega zdravja najstnikov po celotni zvezni državi, kar bi omogočilo usposabljanje vsakemu dijaku desetega razreda. Ta prizadevanja dopolnjujejo njene prejšnje pobude, kot sta prepoved uporabe pametnih telefonov v šolah in uvedba opozorilnih nalepk na družbenih omrežjih. Generalna državna tožilka Letitia James je poudarila nujnost sprejetja teh zaščit, saj se mladostniki na platformah, kot je Roblox, srečujejo z nevarnimi okolji. Hochulova je izpostavila, da je kot prva guvernerka, ki je hkrati mati, varnost otrok postavila za svojo glavno prioriteto, s čimer želi New York postaviti za vodilni zgled pri zagotavljanju varnosti v digitalnem svetu.

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

Klepetalnik Grok, ki ga je razvilo podjetje Elona Muska xAI, je v preteklih dneh zaradi pomanjkljivih varnostnih mehanizmov ustvarjal seksualizirane slike mladoletnih oseb. Slike, ki so prikazovale mladoletnike v pomanjkljivih oblačilih, so se v velikem številu pojavile na družbenem omrežju X kot odziv na ukaze uporabnikov. Podjetje xAI je potrdilo, da je prišlo do sistemskih napak pri varovanju vsebin, in sporočilo, da so sporne objave že odstranili. Predstavniki podjetja so pojasnili, da se trenutno spopadajo z izboljšavami algoritmov, ki bi v prihodnje preprečili podobne incidente. Do dogodka je prišlo v obdobju povečanega nadzora nad varnostjo umetne inteligence, saj so posnetki zaslonov javnih zavihkov na platformi X hitro zaokrožili med uporabniki in sprožili val kritik. Podjetje poudarja, da intenzivno dela na nadgradnji varnostnih filtrov, ki naj bi ustavili generiranje eksplicitnih vsebin, vpletenih v zlorabo mladoletnih oseb.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

Družbeno omrežje X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, je napovedalo poostren nadzor nad nezakonitimi vsebinami, vključno z gradivi o spolni zlorabi otrok (CSAM). Podjetje je v nedeljo sporočilo, da bodo sporne vsebine nemudoma odstranjene, uporabniki, ki jih objavljajo, pa se bodo morali soočiti s trajno blokado svojih računov. Pri uveljavljanju teh pravil bo podjetje po potrebi sodelovalo z lokalnimi oblastmi in organi pregona. Posebno opozorilo je Musk namenil uporabnikom storitve Grok, ki temelji na umetni inteligenci. Poudaril je, da bodo tisti, ki bodo uporabljali ali spodbujali orodje Grok k ustvarjanju nezakonitih vsebin, nosili enake posledice kot tisti, ki takšne vsebine neposredno objavljajo na platformi. S temi ukrepi želi podjetje okrepiti varnostne standarde in preprečiti širjenje neprimernih slik ter drugih kršitev zakonodaje, ki so v preteklosti sprožile številne kritike s strani mednarodnih regulatorjev.

Sodobni digitalni kanali so postali ključno orodje za izobraževanje o kompleksnih geopolitičnih in sistemskih vprašanjih, pri čemer generacija Z prevzema vlogo neformalnih izobraževalcev. Preko kratkih video vsebin vplivneži občinstvu približujejo teme, kot so sistemska zatiranja, podnebne spremembe in politični pretresi, kar spreminja razumevanje svetovnih konfliktov iz abstraktnih konceptov v neposredno izkušnjo. Hkrati se v širšem družbenem kontekstu pojavljajo kritične refleksije o vlogi posameznika pri oblikovanju lastne usode sredi naraščajoče svetovne negotovosti. Avtorji poudarjajo pomen analize preteklih odločitev in prepoznavanja vzorcev, ki posamezniku omogočajo, da kljub zunanjim pritiskom in 'man-made' pravilom ohrani nadzor nad svojo življenjsko potjo. V luči vojaških spopadov in tehnološkega napredka se kritika usmerja tudi v pasivno spremljanje politične retorike namesto aktivnega prilagajanja novi realnosti, ki jo narekujejo droni in mrežna arhitektura. Celoten diskurz nakazuje na konec določenih zgodovinskih obdobij in vzpon novih struktur moči, ki bodo zaznamovale prihajajoči leti 2025 in 2026.

Teheranska policija je identificirala 40 oseb, ki so prek družbenih omrežij širile lažne novice in dezinformacije o nedavnih nemirih. Po navedbah informacijskega centra teheranske policije so osumljenci s pomočjo orodij umetne inteligence prirejali in ponovno objavljali posnetke ter fotografije preteklih protestov. Namen teh dejavnosti naj bi bil po besedah uradnih organov vznemirjanje javnosti in ustvarjanje napetosti v državi. Operacija je bila izvedena na podlagi nenehnega in inteligentnega spremljanja spletnega prostora, zlasti platforme Instagram. Policija je proti vsem identificiranim posameznikom že sprožila ustrezne pravosodne postopke. Gre za prvi večji primer v regiji, kjer so oblasti javno izpostavile zlorabo umetne inteligence za namene širjenja politične propagande in dezinformacij, kar kaže na nove izzive pri nadzoru digitalnih informacij v Iranu.

Leto 2025 so na družbenih omrežjih in v širšem digitalnem prostoru zaznamovali številni viralni dogodki, ki so segali od sveta zabave do nenavadnih vsakdanjih prigod. Med najbolj izstopajočimi dogodki so bili domnevna zaroka glasbenice Taylor Swift, viralna oglaševalska kampanja za kavbojke z igralko Sydney Sweeney ter izjemen uspeh čokolade iz Dubaja, ki je postala globalni kulinarični fenomen. Glasbenica Beyonce in priljubljene zbirateljske figurice Labubu so prav tako dominirale v razpravah na spletu, kar odraža močan vpliv vizualne kulture in zvezdništva na potrošniške navade. Poleg estradnih novic so digitalno krajino oblikovali tudi nenavadni trendi, kot je bil »6-7«, ki je povzročal preglavice v izobraževalnem sektorju, ter humorne vsebine o alkoholiziranih rakunih. Ti trenutki so po mnenju analitikov ključno sooblikovali javno razpoloženje v zadnjih dvanajstih mesecih, pri čemer so nekateri dogodki, kot je serija Adolescenca in parodije na oglase letalske družbe Jet2, postali stalnica v spletnih pogovorih po vsem svetu.

Uporabniki družbenega omrežja TikTok so v začetku novega leta začeli množično uvajati tako imenovano analogno rutino, ki spodbuja zamenjavo digitalnih naprav z oprijemljivimi hobiji. Osrednji element trenda je uporaba analognih torb, v katere posamezniki namesto pametnih telefonov shranijo knjige, pripomočke za umetniško ustvarjanje in uganke. Cilj te prakse je omejiti pretirano pregledovanje digitalnih vsebin, znano kot neskončno drsenje, ter ga nadomestiti z dejavnostmi, ki krepijo duševno zdravje in splošno zadovoljstvo. Strokovnjaki poudarjajo, da trend temelji na znanstvenih dognanjih o spreminjanju navad in nevroplastičnosti možganov. Z namerno zamenjavo digitalnih dražljajev z analognimi opravili posamezniki lažje preoblikujejo svoje rutine in zmanjšajo odvisnost od zaslonov. Priljubljenost tega pojava odraža naraščajočo potrebo po digitalnem razstrupljanju v sodobni družbi, kjer tehnologija močno posega v prosti čas in kakovost bivanja. Trend se je hitro razširil med mladimi, ki iščejo načine za boljšo osredotočenost v vsakdanjem življenju.